Pred vojaško parado v čast obletnici operacije 'Nevihta' je hrvaški predsednik Zoran Milanović izpostavil pomen enotnosti in sloge hrvaškega naroda pri obrambi leta 1991 in osvoboditvi leta 1995. Po njegovih besedah je bil Franjo Tuđman med prvimi, ki so spoznali, da le sloga Hrvatom prinaša lastno državo. Mimohod naj bi spomnil na to ključno dejstvo.

Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) je v prvih šestih mesecih letošnjega leta prejela 375.000 evrov donacij za redne politične dejavnosti, kar je več kot vseh ostalih 19 parlamentarnih strank skupaj. To kažejo polletna poročila o donacijah, ki so jih morale stranke predložiti do 15. julija. Največja donatorja HDZ-ja sta podjetji Family Nest in Antonio Trade iz Splita, ki sta vsako prispevali po 25.000 evrov, medtem ko je tretje največje podjetje Bistra iz Đurđevca doniralo 20.000 evrov. Pomemben podatek je tudi, da so donacije HDZ-ju letos kar dvanajstkrat višje kot v enakem obdobju lani, ko so prejeli le 31.300 evrov.

Načelnik Generalštaba Oboroženih sil Republike Hrvaške, Tihomir Kundid, je prejel opomin s strani Komisije za odločanje o konfliktu interesov, ker po prevzemu dolžnosti 1. marca lani ni pravočasno oddal premoženjske kartice. Kundid se je zagovarjal, da so ga napačno usmerjali. Hkrati se Rusija in Ukrajina pripravljata na tretji krog neposrednih pogovorov, ki naj bi se začeli nocoj ob 19. uri po lokalnem času v Istanbulu, čeprav uradna potrditev termina še ni prispela.

Splitski podjetnik Paško Rajčić je bil daleč najizdatnejši donator hrvaške stranke HDZ v prvi polovici letošnjega leta, saj sta njegovi podjetji Antonio Trade in Family Nest stranki nakazali skupno 374 tisoč evrov. Rajčić, ki ni član stranke, je dejal, da je to njegova osebna izbira in dejanje iz prepričanja.

Hrvaški premier Andrej Plenković je kritiziral pritiske na tiste, ki sodelujejo s HDZ-jem, še posebej glede situacije v Splitu, kjer je HDZ zbral večino v mestnem svetu. Plenković je poudaril, da so pritiski na svetnike, ki so podprli HDZ, "politična in medijska sramota". Kot primer je navedel Koprivniško-križevsko županijo, kjer so svetniki z liste Mreže, ki so bili v predvolilni koaliciji s HDZ-jem, na koncu oblikovali večino z SDP-jem, in se tam nihče ni dramatično odzival ali obtoževal teh svetnikov. Premiera je situacijo komentiral po seji Sveta za upravljanje razvoja turizma na Hvaru.

Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je med obiskom Hvara označil pritisk na stranke in akterje, da ne koalirajo s HDZ-jem, kot "nedopusten" in eno "največjih političnih in medijskih sramot". Njegova izjava se nanaša na politično situacijo v Splitu. Plenković je poudaril, da nekateri ljudje zaradi teh pritiskov celo strahujejo. Vprašanje, ali je nenavadno, da je večino HDZ-ju dala ravno SDP, je preusmeril na vprašane, ki so se tako odločili.

Srbsko narodno vijeće (SNV) in Zveza borcev in antifašistov (SABA) sta v Banskem Grabovcu pri Petrinji ob spomeniku NOB-ja obeležila obletnico prve oborožene akcije banijskih partizanov in spomin na žrtve fašističnega terorja med 24. in 26. julijem 1941. Tam je bilo pobitih 1285 moških, žensk in otrok iz glinskega in petrinjskega območja. Predsednik antifašistov je ob tem izrazil zaskrbljenost zaradi proustaških pojav v družbi, ki so po njegovem mnenju po koncertu Marka Perkovića Thompsona "široko odprla vrata ustašizaciji Hrvaške" in so izven vseh kontrol.

Benjamin Netanyahu je, po poročanju, umaknil podporo Trumpovemu načrtu za Gazo, le nekaj ur po njegovi objavi. Hamas se je zavezal, da bo načrt odgovorno preučil, prihajajo pa tudi pogovori s turškimi in egiptovskimi delegacijami. Arabski svet je izrazil podporo načrtu, ki vključuje prekinitev ognja, izmenjavo zapornikov in razorožitev Hamasa.

Izseljevanje ostaja pomembna družbena tema na Hrvaškem. Kljub rasti plač in prisotnosti tujih delavcev, mnogi Hrvati odhajajo v tujino zaradi boljših priložnosti in urejenih sistemov. Medtem se pojavljajo kritike glede financiranja srbske manjšine v primerjavi z veteranom vojne za Hrvaško, kar sproža vprašanja o vrednotah države.

Srbski minister za kulturo Nikola Selaković je ostro obsodil okroglo mizo o Jasenovcu, ki je potekala v hrvaškem saboru. Selaković je dogodek označil za "bahavo izkrivljanje resnice o enem najstrašnejših zločinov 20. stoletja". Polemike so se pojavile, ker naj bi bil Jasenovac predstavljen kot delovni tabor z delavnicami za dijake, kar je v Srbiji sprožilo ostre obsodbe in označilo dejanje za nevarno izkrivljanje zgodovine.

V hrvaškem saboru je potekala okrogla miza o znanstvenem pristopu k raziskovanju žrtev Jasenovca, ki so jo organizirali Klub poslancev Domovinsko gibanje in Hrvaški suverenisti. Na njej so izražali mnenja, da v Jasenovcu ni bilo množičnih pobojev in da je bilo število žrtev precej nižje od števila žrtev v Srebrenici. Igor Vukić je dejal, da so bili Stara Gradiška, Jasenovac in Lepoglava internacijski in delovni taborišči, vendar v njih ni bilo množičnih, serijskih pobojev.

Evropski poslanec Siegfried Mureșan je opozoril, da Rusija ni v vojni samo z Ukrajino, temveč cilja na celotno Evropo s spioniranjem, hibridnimi napadi in kršitvami zračnega prostora. Njegova izjava sledi incidentom, ko so ruski droni kršili zračni prostor Poljske. Medtem je hrvaški notranji minister Davor Božinović poudaril, da Hrvaška ne bo poslala svojih vojakov v Ukrajino, pri čemer se vlada drži načel glede situacije na Bližnjem vzhodu in ruske agresije v Ukrajini.